23 maja 2012 nas je predmet, ki ga je prinesel eden od obiskovalcev, spomnil na poškodbe, ki jih je povzročila prva svetovna vojna in odločnost s katero so se jim zoperstavili na fronti.
A Nožni protezi v dveh različicah, ki sta pripadali Jakobu Vebru, je prinesel sorodnik Stanislav Veber. Nogi, izdelani iz lesa, usnja in železnih zakovic, sta zelo dobro ohranjeni. Jakob je boljšo od obeh protez uporabljal za slovesne priložnosti, bolj preprosto pa za delo na polju in doma.
Povedal je tudi tole zgodbo:
Jakob Veber se je rodil 20.januarja 1888 na kmetiji v Galiciji blizu Žalca. Imel je dva brata. Vsi trije so bili med prvo svetovno vojno rekrutirani v avstroogrsko vojsko in Jakob je odšel na vzhodno fronto v Rusijo. Leta 1917, ko je bil star 29 let, je na bojišču izgubil desno nogo. Kljub hudi poškodbi je ostal na fronti do konca vojne, saj so mu kar tam izdelali dve nožni protezi. Po vojni se je vrnil domov. Na žalost njegov brat Janez ni preživel vojne. Za njim so ostali doma žena Marija Veber in njuni trije otroci – Franc, Angela in Jožef. Jakob, vojni veteran, je začel skrbeti za bratovo družino.
Čez leta sta se Jakob in Marija poročila in imela še dva svoja otroka, Vincenca in Adolfa. Marija je umrla leta 1936, stara 47 let. Ko se je začela druga svetovna vojna, sta bila rekrutirana oba sinova, ki sta srečno preživela vojno. Njun oče Jakob je umrl 15.marca 1949, star 61 let.
Jakobovi protezi sta med vsemi zbranimi predmeti na dnevih zbiranja prvi primer nožnih protez. Lahko pa si ogledate fotografije (nemškega vojaka Hermana Peschela z ročno protezo..
Kliknite tukaj in si oglejte več slik
No comments:
Post a Comment